Jutri mogoče ne bo več.

Mogoče me danes zadane srčni infarkt, mogoče se zgodi potres ter mi kaj pade na glavo, mogoče kaj drugega. Vse živo se ti lahko naredi že doma, da ne začnem naštevati kaj se ti lahko zgodi odzunaj, pripelje se avto ter te zbije, nevihta ter te zadane strela, pade nate ledena sveča ter tako dalje ter tako dalje. Se pravi, nikoli ne veš kdaj se ne zavedaš več da drugega jutr ne bo več,… Pride lahko tako iz nenada kakor strela iz neba. Življenje je tako krhko, bolj kot prepečenec, zato bi ljudje morali biti veseli življenja ter vsak dan izkoristiti. Toda, resničnost je drugačna, tega se ne zaveda mnogo ljudi, oziroma, vejo, vendar se ne ozirajo na to. Mogoče lahko na svetu narediš kaj dobrega, lahko je kaj čisto majhnega, nekomu podariš kaj lepega, ga objameš, mu izrečeš kakšno lepo misel, ga pohvališ, mu pomagaš, huh, veliko je tega. In kaj imaš od tega? Zadovoljstvo, čisto dovolj je. Vendar ne eno zadovoljstvo, zadovoljstvo dveh oseb. Po dobrem dejanju se počutiš lepo, še posebej lepo pa se počutiš če se ti ta dejanja vračajo,… Toda, to je drug problem, na žalost se velikokrat ne. Vračaj dobra dela. To je tvoje poslanstvo,….

(čeprav vsem dobrim stvarem ki sem jih napisal ne verjamem več kaj preveč,…upam da vi verjamete. Pa ne tega zaupanja komu vzeti. Tako kot je bilo meni,…) L.S.

This entry was posted in Lajf. Bookmark the permalink.

7 Responses to Jutri mogoče ne bo več.

Comments are closed.