No, danes sva s sošolcem izvedla malo švercanja. Pač, posodil mi je karto za bus, on pa je plačal samo do ene postaje naprej, nato pa vzel svojo mesečno karto ter odšel. Nekaj postaj naprej pa en sošolec spredaj reče. Ej, kontrolor! Ojej, kaj pa zdaj, nimam ne mesečne ne kupona kjer bi pisalo da sem plačal. Počai pride do mene pa mu nakažem dve karti kao da nisem vedel kater je prava. Vzame kuponsko ter reče: “Ja, tale je, kje imaš pa listek o plačilu?” Nato potegnem iz denarnice ene 20 listkov ter ga začnem kao iskati. Počasi se naveliča ter reče: “No, saj je dobro,..” Uf, kako sem si oddahnil, kmalu bi me dobil =) Mah, pač sreča,…
Pa še en verz:
Čudno je, kako malo je treba, da smo srečni.
In še bolj čudno ?? Kolikokrat nam manjka prav to … … malo…
Pa lep pozdrav